fbpx Skip to content

KAJ JE LOVEC ULOVIL, KAJ JE LOVEC NABRAL

Verjetno ga ni človeka, ki mu ne bi lastno zdravje pomenilo ogromno. Marsikdo se trudi, vendar kljub najboljšim željam in naporom v hitrem tempu današnjega življenja vse prevečkrat pozabi nase in podleže skušnjavi »instant« hrane, ki nam je dosegljiva praktično na vsakem koraku. Preradi posežemo po tistem, kar je lahko in praktično, obenem pa se zaradi pomanjkanja znanja sploh ne zavedamo, kakšno škodo delamo s tem našemu telesu.

V 50-letih prejšnjega stoletja se je hkrati z množično popularizacijo »fast fooda« začel še en trend. Trend kronične bolezni. V pičlih 60 letih, kar je glede na starost naše vrste zanemarljivo malo, smo doživeli epidemijo kroničnih bolezni, kot je nismo videli nikoli prej v naši zgodovini in ki dandanes v razvitem zahodnem svetu doletijo že vsako drugo osebo in porabijo kar 86% vseh sredstev namenjenih zdravstvu. (1) Bolezni srca in ožilja so še vedno na prvem mestu, medtem, ko se bolezni, kot je sladkorna bolezen oz. Diabetes tipa 2 hitro prebijajo med vodilne vzroke smrti. (2) Po zadnjih podatkih se z debelostjo, ki pomembno vpliva na razvoj drugih kroničnih bolezni, v Združenih državah Amerike – državi, kjer je »fast food« najbolj razširjen, spopada kar neverjetnih 41.9% odraslih ljudi! (3) Vse to so bolezni, ki jih pred popularizacijo hitre hrane praktično nismo poznali in so posledica moderne prehrane in načina življenja.

Thomas L. Cleave, kirurg in eden izmed najbolj prodornih mislecev na področju nutricionistike 20. stoletja je modro zapisal:

“For a modern disease to be related to an old fashioned food is one of the most ludicrous things I have ever heard in my life.” To think that real meat, or meat preserved in natural ways, is bad for us is ludicrous.

Od samega začetka človeške vrste smo bili lovci nabiralci. Znanost je uspela dokazati, da so lovili že naši davni predniki pred več kot 2 milijoni let (4).  Če torej meso – naša tradicionalna hrana, ki nas je milijone let ohranjala zdrave, ne more biti kriva za nenaden porast kroničnih obolenj modernega časa, kaj nas potem dela tako bolne na ravni celotne populacije?

Da bi resnično razumeli to kompleksno vprašanje, se moramo najprej vprašati kaj sploh jemo in ali je to dobro za nas, kako hrana vpliva na naše telo in naš način razmišljanja in najti prave vzroke, zakaj se je nezdravi hrani tako težko odreči.

Odmik od naše tradicionalne prehrane in načina življenja v modernem času, še posebno s pojavom tako imenovane »hitre hrane« v začetku 20. stoletja in z rastjo njene popularnosti v 50-ih letih zaradi svoje konvencionalnosti, lahke dosegljivosti in zahvaljujoč odličnemu marketingu ter načrtnemu trženju, je pomenil prelom, po katerem nič več ni bilo tako, kot je bilo poprej. Še posebno v 2. polovici 20. stoletja, ko je tehnološki napredek prinesel nove načine konzerviranja hrane in dandanes vsem dobro poznane zamrznjene obroke, instant juhe, koncentrate sokov, umetna sladila kot je visokofruktozni koruzni sirup, barvila in seveda razne konzervanse, ki so naredili hrano dolgo obstojno in še lažje dosegljivo. (5)

Kmalu zatem se je zgodil še en zelo pomemben premik. Naše tradicionalne maščobe – maslo, ekstra deviško oljčno olje, ghee oz. kuhano maslo – dobro poznano našim babicam, svinjska mast, goveji loj, kokosova maščoba, ter maščobe, ki jih najdemo v rdečem mesu, mlečnih izdelkih in Omega 3 maščobe najdene v plavih ribah, so zamenjala semenska olja, kot so sončnično olje, repično olje, koruzno olje, sojino olje, arašidovo olje in ostala olja, pridobljena iz semen in plodov. (6) Vse to je prišlo z veliko ceno. Toplotno obstojne nasičene in enkrat nenasičene maščobe v naši prehrani so zamenjale večkrat nenasičene PUFA maščobe, oz. olja bogata predvsem z Omega 6 maščobami, ki v našem telesu porušijo Omega 3 – Omega 6 razmerje ter povzročajo t.i. »low grade inflammation« oz. kronično vnetje, ki je povezano s praktično vsemi kroničnimi boleznimi. (7). Prav tako hidrogenirane rastlinske maščobe prisotne v večini hitre hrane in toplotno obdelana semenska olja vsebujejo ali tvorijo rakotvorne trans maščobe, katere so tako škodljive, da sta jih močno omejila tudi ameriški FDA in slovensko Ministrstvo za Zdravje. (8) (9). Še vedno pa transmaščobe ostajajo del naše prehrane, tako kot tudi škodljiva semenska olja, ki jih uporabljamo na vsakem koraku.

Namenimo trenutek še enemu zelo pomembnemu in popularnemu modernemu »antagonistu« zdravja in zdrave prehrane – SLADKORJU. Negativnih učinkov sladkorja ne rabimo posebej izpostavljati, ker so vsem dobro znani, ugotovimo pa lahko, zakaj v bistvu je tako težko premagati odvisnost s sladkorjem! Danes že zelo dobro vemo, da obstaja močna povezava med našo črevesno mikrofloro ter našo osebnostjo. (10) Bakterije, glive, virusi in ostali prebivalci našega črevesja odločilno vplivajo na naše zdravje, naše »cravinge« in celo na našo osebnost! Je kdo izmed vas slučajno sladkosned? Potem ste sigurno že doživeli trenutek, ko se vam je nenadoma »zaluštalo« nekaj sladkega? To so bile samo vaše črevesne bakterije in glive, ki so vam preko Vagus živca poslale signal, da jim primanjkuje njihove najljubše hrane – SLADKORJA! (11) In vi ste verjetno podlegli tej skušnjavi, nevedoč, da ste s tem nahranili točno tiste bakterije in glive, ki vam bodo naslednjič spet poslale isti signal in ki slabo vplivajo na vaše zdravje, počutje, ter celo obnašanje!

Že lep čas nam je dobro poznan tudi vpliv hitre hrane na naše receptorje dopamina, ki nam ob zaužitju sprožijo močan občutek ugodja in jo strokovnjaki upravičeno imenujejo kar »comfort food« oz. hrana ugodja in ki nam najbolj prija ravno v obdobju, ko smo še posebno pod stresom, kar je v današnjem tempu življenja zelo pogosto. Hitra hrana je namensko ustvarjena, da nas zasvoji, in se kot redne stranke vračamo nazaj k njej. Sladkor je ena izmed glavnih sestavin in nedvoumno razlog številka ena. Znanstveniki so v študiji iz leta 2007 ugotovili celo, da je sladkor močnejša droga kot kokain! (12) Jasno je torej, zakaj ima toliko ljudi težave z odvisnostjo od sladkorja, še posebno ker le-ta običajno traja že od otroštva dalje.

»Navada je železna srajca«, pravi znan ljudski rek in prehranjevanje ni nobena izjema. Vzorcev in navad, ki smo jih nezavedno pridobili že v otroštvu od staršev in našega okolja, in jih – kot kup težke prtljage običajno nosimo s sabo celo življenje, se je zelo težko znebiti, ker so zakoreninjeni globoko v naši podzavesti. Svoje doda še »bombardiranje« s strani oglaševalcev in dosegljivost hitre hrane, raznoraznih slanih prigrizkov, sladkarij in sladkih pijač praktično povsod. S tem, ko slabe prehranske vzorce dan za dnem ponavljamo, si stvari še dodatno otežujemo. Z nezdravim prehranjevanjem posredno in neposredno vplivamo na naše počutje, zdravje, imunski sistem ter črevesje in njegov mikrobiom. Črevesje in mikrobiom v zadnjem obdobju postajata predmet govora in številnih raziskav, ki nam odkrivajo do sedaj še nepoznane, neslutene in celo šokantne povezave, kot so vpliv mikroflore na naš način razmišljanja in prehranske odločitve in jih bomo podrobneje preučili v članku »Zdravo črevesje, zdravo telo«, in dajejo jasno vedeti, da lahko za svoje zdravje z dobrim nasvetom in pravilno zastavljeno prehrano naredimo veliko več, kot si sploh lahko mislimo.

Počasi začenjamo razumeti, zakaj se je tako težko rešiti iz krempljev starih vzorcev, navad in razvad ter zasvojenosti s hrano, ki je pravzaprav »ugrabila« naše možgane, vendar brez pravega znanja in nasveta strokovnjaka običajno ne gre. Bodisi ne vemo, kako bi se zadev sploh lotili, če pa se že ob prebiranju člankov na lastno pest odločimo narediti pozitivno spremembo, ponavadi na poti do cilja zaradi vseh omenjenih razlogov in preprek enostavno obupamo. Seveda je za to najlažje pokazati s prstom na vas same in kriviti vašo slabo disciplino in pomanjkanje volje, v resnici pa vemo, da velikokrat leži vzrok drugje. V boju proti sladkorju, hitri hrani in njuni adiktivni naravi podležejo tudi najmočnejši, vendar se s pravo pomočjo da rešiti še tako velik problem. Pridružite se nam in z veseljem vam bomo pomagali! 

VIRI: